ZAVETNIKI IN PRIPROŠNJIKI VITEZOV PRED BOGOM
Na temu in onemu svetu je bil cilj vitezov Božje kraljestvo. Božje kraljestvo je velika in nadvse odlična vrednota, ki jo mora imeti pred očmi sleherni božji bojevnik. Služabnik božjega kraljestva ni pustolovec, ampak iskalec zaklada na njivi, ki ga je treba najti (prim. Mt 13, 44-46). Neumrljiv viteški duh mora biti prežet z geslom: »Vse za red, red za kraljestvo, kraljestvo pa je Kristus«.
Nemški viteški red je vse od prvih začetkov do danes zaznamovan z Odrešenikovim križem, ki je razpoznavno znamenje reda. Črni križ na beli podlagi nam pomeni znamenje Kristusove zmage nad silami teme in smrti, ki se v svetu izražajo kot nezavarovanost, ogroženost, neznanje, bolezen, trpljenje in smrt. Sredi vsega pa stoji Kristusov križ, ki odrešuje človeka duhovne smrti, prinaša moč v življenjskih preizkušnjah, tolažbo v umiranju in slavo v večnosti. 14. september je torej slovesni redovni praznik »Povišanje svetega križa« kot naslovni praznik reda.
- POD PLAŠČEM MARIJE POMOČNICE
Nemški viteški red je od začetkov naprej postavljen pod varstvo Matere božje, saj se je tudi viteški red uradno poimenoval po njej: Nemška hiša bratov sv. Marije iz Jeruzalema. Pa tudi že na samem začetku se je bolniška bratovščina v 12. stoletju, iz katere se je razvil pozneje Nemški viteški red, poimenovala po sv. Mariji. Zato križniki slovesno obhajajo praznik »Naše ljube Gospe Jeruzalemske« (6. februarja), saj je Mati božja tista, ki se je v ponižnosti imenovala »dekla Gospodova«. Marijo so vitezi častili kot mater tistega Odrešenika za katerega »nebeški Jeruzalem« se žrtvujejo. Mariji so se že od samega začetka izročali v varstvo ter se ji posvečali.
V času svojega razmaha je Nemški viteški red zidal cerkve, ki jih je najraje posvečal devici Mariji. Tako je bilo tudi v naših slovenskih krajih; v Ljubljani je viteški red v svojem konventu osrednjo cerkev posvetil Mariji Pomočnici. Celo več, celim mestom je dal ime po njej, o čemer pričajo Marienburg na Sednograškem, Marienburg in Marienwerder na Pruskem. Redovna skupnost se še danes deli v province, ki se od davnine imenujejo balivije ali balije in se že od svojih začetkov izroča v varstvo Božje matere.
- SVETA ELIZABETA ZAVETNICA DOBRODELNOSTI
Sv. Elizabeta Turinška (Ogrska) je bleščeč zgled nesebičnega služenja vsem pomoči potrebnim. Vsakega je osrečevala, kot žena in mati z ljubečim srcem. Odrekla se je ugledu in bogastvu, da bi ponižno in zvesto sledila Križanemu, zato so jo tudi kmalu že prvi vitezi sprejeli za prvo redovno zavetnico. Križniki praznik te služabnice, ki je bleščeč zgled nesebične službe Božjemu kraljestvu, praznujejo 19. novembra.
Elizabeta je podoba dejavne ljubezni, zato jo red povezuje in se identificira z njo, na temelju svojega karitativnega poslanstva. Križniški red v sveti Elizabeti vidi zgled karitativne dejavnosti, v njenem življenju se je v celoti uresničilo geslo: pomagati in zdraviti.
- SVETI JURIJ ZAVETNIK VITEZOV
Sveti Jurij, zvesti mučenec krščanske vere, sveti zavetnici dobrodelnosti kot pogumni pričevalec, in je danes, ko je red duhovniški, poleg svete Elizabete drugi redovni zavetnik. V času viteškega reda je bil sveti Jurij vselej v ospredju in njegovi prapori vselej v prvih bojnih vrstah. Kolikor je v zgodovini stal ob strani svojemu redu in vitezom v njihovih bojih, nam je danes zavetnik in priprošnjik v duhovnih in duševnih bojih zoper vse hudo in zlo na svetu. V zgodovini velja nesporno za simbol krščanskega poguma in srčnosti.
Sveti Jurij velja skozi vsa stoletja za začetnika verskih bojevnikov. Kot tak mora varovati tudi viteze v boju zoper zlo. Njegov praznik obhajamo 23. aprila v želji, da bi vedno bolj zmagovalo božje kraljestvo miru, resnice in ljubezni. Slikarji ga upodabljajo, kako se bori z zmajem. Peklenskega zmaja je premagal po božjem naročilu in z božjo pomočjo. Tako morajo vedeti tudi redovniki, da bodo zmagovali zlo in greh samo z močjo Jezusa. Kdor hoče slediti svetemu Juriju, mora vedeti za zlo v svetu in se zavedati, da ga Bog pošilja v boj za Božje kraljestvo.
Priprošnjika Kongregacije Svetega Jurija sta tudi sveti BENEDIKT iz Nursije (roj. 480 - 21. marca 547; redovni ustanovitelj in oče zahodnega meništva – praznujemo 11. julij) in EMA KRŠKA (roj. 980 – 29. junija 1045; praznujemo 27. junij, ustanoviteljica Krke in Admonta) na katera se člani obračamo v različnih prošnjah in zaobljubah. |
