Kongregacija Svetega Jurija - zgodovina

ZADNJA NOVICA

VITEZI KRIŽNIŠKEGA REDA

Kongregacija Svetega Jurija se je pričela aktivno vključevati v prizadevanje Križniškega reda , da tudi na Slovenskem obnovi viteško vejo reda, kot jo imajo že v drugih evropskih provincah reda (Avstrija, Italija, Nemčija, Slovaška).

Na osnovi pisma o nameri pristopamo s septembrom 2010, k aktivnemu delu za ustanovitev ustanove familiarov, ki naj bi imel svoj sedež na križniškem ozemlju Štajerske.

Pričakujemo, da bo njen ustanovitelj križniški prior p. Janko Štampar v doglednem času izdal dikret o ustanovitvi suverene balije Slovenije, ki ima lahko več konstitutivnih zgodovinskih kumturij (Ljubljana, Metlika, Velika Nedelja). Temu pa nato sledi slovesna umestitev častnih, ustanovnih in novih vitezov, ki so lahko ključni za red in domovino.

OBVESTILA

SAATSFEIERTAG 2010

V okviru svojih mednarodnih aktivnosti so se 15. avgusta 2010 predstavniki Kongregacije Svetega Jurija že tradicionalno udeležili slovesnosti in praznovanja državnega praznika kneževine Liechtenstein.

Ob slovesni maši, ki jo je opravil nadškof v Vaduzu, je uradni govornik prestolonaslednik Alois opozoril na aktualno situacijo v državi in družbi ter opozoril na nujnost varčevanja.

Ob sprejemu na vrtu knežje rezidence smo si izmenjali pozdrave in izrazili željo za obisk prestolonasledniškega para v Sloveniji in krepitev dobrega medsebojno sodelovanje na področju turizma, gospodarstva, akademskega življenja in kulture med narodoma.

	RIMSKA EMONA

	DRŽAVOTVORNA KONTINUITETA KOMTURJA LJUBLJANSKEGA NA PROSTURU NEKDANJE RIMSKE EMONE – NEPTUNOVEGA (POZEJDONOVEGA) TEMPLJA: 1. st. pr. Kr. Karantanski slovenski običaj ustoličenja koroških knezov in vojvod je bil enkraten, ni imel sebi enakega, demokratičnega obreda nikjer drugje na svetu” - je dejal francoski mislec Juan Bodin. - “Ko suvereno ljudstvo pogojno in preklicno prenese oblast na vladarja; da pa jo lahko vladarju odvzame je zgodovinski pojav socialne pogodbe, kar je bistvo demokratične vlade!”Stezosled dejavnosti skozi čas je bil na ozemlju Križank v Ljubljani sedež komturjev Ljubljanskih vse od templjarjev dalje. Viteški izvor komturskega prestolnega sedeža višjega družbenega razreda, kot prostor z plemenitim poreklom, pa gre iskati v daljno Rimsko Emono. Na slovenskem ozemlju so v davni zgodovini bivala ilirska plemena Japodov in Noričanov ter avtohtoni Veneti (Weneti ali Wenedi), ki naj bi bili sorodni ljudstvu Etruščanov, ki so naseljevali Italijanski polotok, ti pa podalpski ali predalpski svet. Okoli 400 pr. Kr. so se mednje naselili tudi keltski Tavriski, Karni in Latobiki. Leta 200 pr. Kr. so z njimi sklenili zvezo Rimljani, ki so namestli vojaške posadke vzdolž novih cest vse do Donave. Na ozemlju današnje Ljubljane naj bi konec 1. stoletja pr. Kr. nastala Emona. Ljubljana je bila zaradi svoje geografske lege večkrat na udaru tujih ljudstev in zato požgana, porušena in izropana. Tako je bilo tudi leta 238 ob prihodu čet Maksimina Tračana. Takrat so Emonci sami opustošili mesto, da bi Maksiminu otežili pohod proti Zahodu. Pozneje so mesto ponovno pozidali. Leta 542 so ga povsem porušili Huni z Atilo na čelu, ki so šli čez naše ozemlje na pohod v Italijo. Leta 546 je bizantinski cesar Justinijan to ozemlje prepustil Langobardom, ki so se torej konec 6. stoletja pod pritiskom prihajajočih Obrov in Slovanov umaknili proti zahodu. Germanski Langobardi so se na tem območju naselili šele po tem, ko je rimska moč pričela pešati. Ob razsulu zahodnorimskega cesarstva konec 6. stoletja po Kr. so se Langobardi pomaknili v Furlanijo, slovenske kraje pa zasedli Sloveni. Takrat je tudi prenehal rimski sužnjelastniški družbeni red. Sloveni so uredili svojo državo na osnovah stare plemenske skupnosti. Avtohtoni Veneti so skupaj s Sloveni tvorili močno povezano skupnost, ki je nastala iz nekdanjih rimskih provinc. Znana je Samova državna zveza, ki naj bi bil prvotno frankovski trgovec. Naslednja stoletja so Sloveni živeli svobodno v državi Karantaniji. Na Gosposvetskem polju (danes avstrijska Koroška) so si volili svoje kneze. Slovenci so bili redko naseljeni in razcepljeni po plemenih, zato so nad njimi že v 10. st. v celoti zagospodovali germanski sosedje in zemljo razdelili tujim velikašem, plemiškim rodbinam ter briksenškim, freisinškim, akvilejskim in salzburškim škofom. Slovenci so v tistem času sprejeli krščansko vero in kulturo.