|
Kongregacija Svetega Jurija je uradno izrazila v avgustu 2009 svojo pripravljenost po najemu graščine Muretinci (objekt in pripadajoče zemljišče) v kraju Muretinci, občina Gorišnica, ki je v lasti Križniškega reda na Slovenskem. Z redom križnikov smo se pričeli pogajati, na osnovi njihovega povabil, s katerim bi naši organizaciji v doglednem času navedeno nepremičnino oddali v najem, zakup ali nakup.
Na osnovi pisma o nameri bomo oblikovali projektno skupino, ki bo pripravila projektni elaborat o vseh potrebnih vsebinah za pripravo nove vsebine navedene graščine:
1. prostor bi uporabljali za reprezentativni predstavniški sedež Slovensko – liechtensteinskega prijateljstva (v zadnjem času smo zelo okrepili našo mednarodno dejavnost, predvsem v turistični in diplomatski izmenjavi, tukaj vidimo veliko možnost, zato k sodelovanju vabimo Križniški red, ki bi nam z oddajo tega objekta prišel pozitivno naproti, tudi v korist domovine in Cerkve) ;
2. za potrebe Mladinskega centra naše organizacije (s katerim bi tudi mladi iz vaših župnij dobili možnost aktivnega preživljanja prostega časa);
3. za potrebe nastavitvenih zmogljivosti obiskovalcev in gostov križniške Prlekije (začeli bi s sobami, nadaljevali pa z kvalitetnim penzionom, lahko tudi hotelskim nivojem – v ta namen želimo angažirati poslovnega partnerja, nedvomno takega, ki ima pozitiven odnos do križniške dediščine in poslanstva – obenem pa bi križniškim župljanom predstavljal gospodarsko osnovo za sodelovanje in prihodnji razvoj);
4. tudi za možnosti mladinskih oratorijev in pastoralna srečanja;
5. prodajno razstavna galerija antikvitet in umetnin;
6. za potrebe ev. nastajajoče križniške tretjeredne skupnosti familiarjev na Slovenskem;
Muretinci - Zgodovinski oris
Iz Leksikona dravske banovine, ki je izšel leta 1936, razberemo nekaj zgodovinskih podatkov o vasi Muretinci. Prvi znani lastniki vasi Muretinci so bili Sekelji. Prav ti so postavili, leta 1577 prvič omenjeno, konec vasi stoječo muretinsko graščino. Leta 1632 so jo prodali grofom Herbersteinom, ki so menda sezidali sedanji prostornejši grad. Herbersteini so, dvajset let pozneje, leta 1652 grad prepustili nemškemu viteškemu redu iz Velike Nedelje v zameno za župnijo sv. Janeza pri Herbersteinu.
Že takrat, v času nastajanja leksikona, so križniki uporabljali grad za hiralnico. Grad je bil leta 1660 renoviran; tedaj so sezidali tudi grajsko kapelo sv. Ane.
Gradova Muretinci in Borl. Upodobitev iz Kaiserjeve suite 1824-1833.
Vir: Kaiser, Franz Joseph: Litografirane podobe slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev. Zbrala Ivan Stopar, Primož Premzl. Maribor, 1999.
Nadalje iz Leksikona dravske banovine izvemo, da so Muretinci sodili v srez Ptuj, kjer je bil tudi sedež srezkega sodišča. Davčna uprava in finančna uprava sta imeli sedež na Ptuju, oddaljenem 10 km. Do žandarmenije se je bilo potrebno podati v 5 km oddaljeni Zavrč. Zdravstveno oskrbo, poštne storitve, poslati telegraf ali opraviti telefonski klic je bilo možno pri Sv. Marjeti (Gorišnica), kjer je bila tudi osnovna šola in sedež župnije. Železniška postaja je bila v 4 km oddaljenih Moškanjcih. Izvemo tudi za nadmorsko višino vasi (212 m).
Opis vasi se nadaljuje s pojasnilom, da gre za dolgo obcestno vas na obdravski terasi v bližini banovinske ceste Ptuj-Varaždin.
Prebivalstvo se je najpogosteje preživljalo s poljedelstvom. Živinoreja je bila, zaradi pomanjkanja paše, manj razvita. Proti Dravi je bil zelo rodoviten svet, kjer je dobro uspevala koruza, travniki in jelševi gozdovi. Ribolov je bil možen v Dravi (Zbral: Ivo Zupanič, Leksikon dravske banovine, 1936, stran 514-515).
|
|
