Kongregacija Svetega Jurija - liechtenstein slovenija

ZADNJA NOVICA

VITEZI KRIŽNIŠKEGA REDA

Kongregacija Svetega Jurija se je pričela aktivno vključevati v prizadevanje Križniškega reda , da tudi na Slovenskem obnovi viteško vejo reda, kot jo imajo že v drugih evropskih provincah reda (Avstrija, Italija, Nemčija, Slovaška).

Na osnovi pisma o nameri pristopamo s septembrom 2010, k aktivnemu delu za ustanovitev ustanove familiarov, ki naj bi imel svoj sedež na križniškem ozemlju Štajerske.

Pričakujemo, da bo njen ustanovitelj križniški prior p. Janko Štampar v doglednem času izdal dikret o ustanovitvi suverene balije Slovenije, ki ima lahko več konstitutivnih zgodovinskih kumturij (Ljubljana, Metlika, Velika Nedelja). Temu pa nato sledi slovesna umestitev častnih, ustanovnih in novih vitezov, ki so lahko ključni za red in domovino.

OBVESTILA

SAATSFEIERTAG 2010

V okviru svojih mednarodnih aktivnosti so se 15. avgusta 2010 predstavniki Kongregacije Svetega Jurija že tradicionalno udeležili slovesnosti in praznovanja državnega praznika kneževine Liechtenstein.

Ob slovesni maši, ki jo je opravil nadškof v Vaduzu, je uradni govornik prestolonaslednik Alois opozoril na aktualno situacijo v državi in družbi ter opozoril na nujnost varčevanja.

Ob sprejemu na vrtu knežje rezidence smo si izmenjali pozdrave in izrazili željo za obisk prestolonasledniškega para v Sloveniji in krepitev dobrega medsebojno sodelovanje na področju turizma, gospodarstva, akademskega življenja in kulture med narodoma.

	UREDITEV IN POSLANSTVO

	KNEŽJA DRUŽINA LIECHTENSTEINSKA JE ENA NAJSTAREJŠIH PLEMIŠKIH DRUŽIN V EVROPI Liechenstein je majhna država z zelo razgibano preteklostjo. V antiki so na tem področju živeli Raeti. Po prihodu Rimljanov se je njihov jezik pomešal z latinščino. Po razpadu rimskega imperija je področje Liechensteina zavzel Karel Veliki in ga vključil v svoje kraljestvo. Po razpadu Frankovskega cesarstva je bila spodnja Raetia dana grofom Montforta. Oblast je prehajala dedno in dokaj kmalu je nastala grofija Vaduz (l. 1342). Lichtenstein formalno obstaja od leta 1719, po letih, ko je princ Johan Adam Andreas Liechtensteinski kupil Schellenberg leta 1699 in potem leta 1712 še Vaduz. Lihtenštajn je postala obrobna država in je tak položaj obdržala dolgo časa. Za neodvisnost Liechensteina je veliko storil tudi Napoleon, ki ga je priznal za neodvisno državo. Do leta 1805 je bil del Svetega rimskega carstva, nato pa je postal neodvisen. V ustavo je kneževinska ureditev zapisana od leta 1921, v začetku 21. stoletja pa je trenutni knez Hans Adam II. zahteval večji politični vpliv v državi, ki ga je na referendumu marca 2003 tudi dobil. Vendar pa je v ustavi tudi zapisano, da lahko z referendumom monarhično ureditev ukinejo. Po najnovejših navedbah belgijskega časopisja velja princ Hans Adam Liechtesteinski za najbogatejšega monarha v Evropi. Njegovo premoženje se ocenjuje na tri milijarde evrov. Po kapitalski moči lihtenštajnskemu princu sledita britanska kraljica Elizabeta II in španski kralj Juan Carlos. OSNOVNI URADNI PODATKI: Državna ureditev: Fürstentum Liechtenstein je parlamentarna monarhija. Uradni jezik: nemščina Državna himna: Oben am jungen Rhein Glavno mesto: Vaduz Površina: 160 km² Prebivalstvo: 35.000 (2006) Gostota: 203/km² Veroizpoved: Rimo–katoliki (80%), protestantje 7,4%) Uradni jezik: nemščina Vodja države: knez Hans Adam II.; od 15. avgusta 2004 pa dnevne posle vrši princ Alois (prestolonaslednik) Ministrski predsednik: Otmar Hasler, Napredna ljudska stranka (FBP) Valuta: švicarski frank Časovni pas: UTC+1 Vrhnja internetna domena: .li Nacionalna klicna koda: ++ 423 UPRAVNA UREDITEV: Ustava opredeljuje Liechtenstein za ustavno dedno monarhijo. Leta 1989 je državni poglavar postal knez Hans Adam II., ki ima pravico potrjevati zakone, imenovati uradnike in razpustiti deželni zbor. Izvršno oblast ima vlada, ki jo imenuje deželni knez na predlog deželnega zbora. upravna razdelitev Liechtenstein je upravno razdeljen na enajst občin (nemško Gemeinde, množina Gemeinden), ki jih večinoma sestavlja en sam kraj: • Vaduz • Schaan • Balzers • Triesen • Eschen • Mauren • Triesenberg • Ruggell • Gamprin • Schellenberg • Planken NARAVNE RAZMERE: • Lega: Liechtenstein leži v Srednji Evropi, v severnem delu Alp, med Avstrijo in Švico. • Podnebje: V dolini ob Renu je blago alpsko podnebje s toplimi poletji in zmerno hladnimi zimami, v višjih legah gorsko. • Vode: Največja reka je Ren(1320 km). • Rastje: Gozdovi pokrivajo 35% površine NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI: • Balzers - mestece na J kneževine, nad njim grad Gutenberg iz 13. stoletja.• Vaduz - glavno mesto kneževine ob vznožju istoimenskega gradu iz 16.-17.stol., kjer je rezidenca knežje družine.