ZADNJA NOVICA

VITEZI KRIŽNIŠKEGA REDA

Kongregacija Svetega Jurija  se  je pričela aktivno vključevati v prizadevanje Križniškega reda , da tudi na Slovenskem obnovi viteško vejo reda, kot jo imajo že v drugih evropskih provincah  reda  (Avstrija, Italija, Nemčija, Slovaška).  

Na osnovi pisma o nameri pristopamo s septembrom 2010, k aktivnemu delu za ustanovitev  ustanove familiarov, ki naj bi imel svoj sedež na križniškem ozemlju Štajerske.

 

Pričakujemo, da bo njen ustanovitelj križniški prior p. Janko Štampar v doglednem času izdal dikret  o ustanovitvi  suverene balije Slovenije, ki ima lahko več konstitutivnih zgodovinskih kumturij  (Ljubljana, Metlika, Velika Nedelja). Temu pa nato sledi slovesna umestitev častnih, ustanovnih in novih vitezov, ki so lahko ključni za red in domovino. 

 

 
OBVESTILA

SAATSFEIERTAG 2010

V okviru svojih mednarodnih aktivnosti so se 15. avgusta 2010 predstavniki Kongregacije Svetega Jurija že tradicionalno udeležili slovesnosti in praznovanja državnega praznika kneževine Liechtenstein. 

Ob slovesni maši, ki jo je opravil nadškof v Vaduzu, je uradni  govornik prestolonaslednik Alois opozoril na aktualno situacijo v državi in družbi ter opozoril na nujnost varčevanja. 

Ob sprejemu na vrtu knežje rezidence smo si izmenjali pozdrave in izrazili željo za obisk prestolonasledniškega para v Sloveniji in krepitev dobrega medsebojno sodelovanje na področju turizma, gospodarstva, akademskega življenja in kulture med narodoma.  


 

PREDSTAVITEV

 
 

 

 










„Ihre Hochheit, Fürst Hans Adam II. von und zu Liechtenstein.

 

In Slowenien gründeten wir die Kongregation des hl. Georgs, eine slowenische royalistische, patriotische und kulturelle Vereinigung. Im Rahmen unserer Tätigkeit verbinden wir royalistisch ausgerichtete Staatsbürger unseres Staates. Ganz besonders wollen wir an die reiche, über Jahrhunderte dauernde Tradition der Familie Habsburg anknüpfen, die über Jahrhunderte in Slowenien regierte.

 

Gerade dieses reiche Kulturerbe und Tradition wollen wir bewahren und beleben. Wir werden froh sein, wenn wir in Ihrem Land – das Fürstentum Liechtenstein – eine Person oder Institution hätten, die uns beraten würde. Wir würden gern eine Brücke der Freundschaft und der Zusammenarbeit zwischen unserer beiden Völkern schaffen.

 

Wir bereiten ein Projekt vor, im wesen Rahmen jedes Jahr mehrere Slowenen als Touristen Ihr Land und auch Ihr Liechtensteinmuseum in Wien besuchen würden. Wir wollen auch die Zahl der Besucher aus Ihrem Land in Slowenien steigern, da unser Land sowieso von vielen Deutschsprachigen besucht wird. Wir würden gern wissen, dass diese Freundschaft traditionell würde, da wir als Royalisten und Patrioten eine tiefe Zuneigung zu Ihrem Land fühlen.

 

Dabei würden wir sehr gern Ihre Fürstenfamilie und auch H. H. Herrn Erzbischof von Vaduz kennen lernen. Wir versichern Ihnen unsere Ergebenheit und Freundschaft. Mit freundlichen Grüssen“ (Komtur der Kongregation, Juni 12, 2007).

 

„Nadvse spoštovani knez Hans Adam II. von und zu Lichtenstein.

V Sloveniji smo ustanovili Kongregacijo Svetega Jurija, slovensko rojalistično, domoljubno in kulturno prosvetno društvo. V okviru svojega poslanstva v svoje vrste združujemo rojalistično čuteče državljane RS. Zlasti izhajamo iz bogate večstoletne tradicije družine Habsburžanov, ki so stoletja vladali na Slovenskem, ravno to bogato kulturno dediščino in izročilo želimo ohranjati in ga vzpodbujati.

 

Veseli bi bili, če bi imeli v Vaši deželi – Kneževini Liechtenstein, osebo ali organizacijo, ki bi nam svetovala in nas tudi vzpodbujala pri naših prizadevanjih. Radi bi vzpostavili most prijateljstva in sodelovanja med našim in Vašim narodom.

 

Pripravljamo projekt, ki bi več Slovencev, kot turistov vsako leto obiskovalo Vašo deželo in tudi vaš muzej Liechtenstein na Dunaju. Želeli pa bi tudi okrepiti turistično izmenjavo tudi z vaše strani, saj tudi drugače veliko nemško govorečih ljudi rado obišče našo deželo, in je bogata po tradiciji in naravnih danostih od morja do planin). Posebno radi bi videli, da je to prijateljstvo postalo tradicionalno, saj smo na kneževino, kot rojalisti in patrioti še toliko bolj navezani.

 

Ob priliki bi nam bilo veliko čast se spoznati z Vašo knežjo družino pa tud z nadškofom v Vaduzu. Zagotavljamo Vam našo vdanost in prijateljstvo. Prisrčne pozdrav vam in vaši knežji družini“ (iz korespondece komturja kongregacije, knežji družini , 12 junija 2007).

obiščite nas

 

KNEŽEVINA LIECHTENSTEIN SE PREDSTAVI

 

V osrčju Evrope, s 34.000. prebivalci, 11. občinami, 12.4 km širine in 24.6 km dolžine leži mala Kneževina Liechtenstein. Liechtenstein je s svojimi 160. km2 površine izrecno gorska dežela z dobro razvitimi pešpotmi. Kneževina Liechtenstein je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo na vzhodu. Kot gorska država je priljubljeno središče za zimske športe. Znana je tudi kot davčna oaza. Kneževina Liechtenstein ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.

 

Liechtenstein je mala država velikih možnosti, stičišče turistov in poslovnežev.
Kneževina Liechtenstein je ena najmanjših in najbogatejših držav sveta. Kot nevtralna država ima mirno zgodovino, kar pa je najboljša garancija za kapital iz vsega sveta. Liechtenstein velja za »malo deželo velikega srca«, ki trenutno še ne kaže interesov, da se pridruži državam Evropske unije. Razlog je v dejstvu, da ima država najmanjše davke na svetu, nimajo carine, zato se firma lahko registrira v nekaj minutah. Zato bančništvo v državi dobesedno cveti, kljub temu, da so njihovi bankirji zaradi etičnega kodeksa odpravili anonimnost bančnih računov. Poslovna etika in prijaznost zaposlenih pa je izjemna.

 

Liechtenstein je ena redkih držav na svetu v kateri je več registriranih podjetij kot prebivalcev. Kdor obišče kneževino težko verjame, da se nahaja, zaradi lepe in idilične krajine, v eni najbolj industrijsko razvitih držav sveta, kljub temu da Liechtenstein uvaža preko 90 % svojih energetskih potreb. Nizke, moderne stavbe podjetij so vpete med zelene drevesne krošnje. V njih se proizvajajo tehnološko visoko razviti izdelki; precizni instrumenti, polprevodniki in stomatološki produkti, avto deli, gradbeni material in pakirana hrana. V državi dela okoli 29.000 ljudi, med njimi je 19.000 tujcev, ki po večini živijo v sosednjih državah.

 

V centru Vaduza lahko vidite več skrajnosti – krava, ki se pase ob poslovni stavbi ali štiri vrste cvetja, ki krasi prostor ob usmerjevalnih tablah. Na ulicah srečujete oblečene ljudi po zadnji modi ali fante in dekleta v narodnih nošah in trgovce z vseh koncev sveta. Vsakega iz med njih prebivalci Liechtensteina pozdravijo z nasmehom. Priporočijo jim, naj svojim prijateljem pošljejo vsaj eno razglednico in jo opremijo z poštnimi znamkami, ki niso samo najlepše, pač pa tudi najcenejše na svetu.

 

Ko se boste odločili podati v Liechtenstein, boste spoznali, da je to izredna, svojevrstna in vedno spreminjajoča se krajina Vas bo stalno spremljala. Na zahodu državo omejuje Alpski Ren. Na vzhodu in jugu se razprostirajo verige Rätikona, visoke do 2500 m. Proti severu se odpira Samnaital, proti jugovzhodu dolini Valorsch in Malbun. Dolina reke Lawena se usmerja proti Renu. Najvišji vrh je Grauspitze (2599 m) na meji s švicarskim kantonom Graubünden. Za podnebje so značilna topla poletja in razmeroma mile zime. Najpomembnejše naselitveno območje je na vzhodnem delu Renske nižine, kjer pridelujejo žito, sadje, krompir in tobak. Na gorskih območjih se ukvarjajo z živinorejo. Na podnebno ugodnih sončnih pobočjih raste vinska trta. Ravno knežja družina največji lastnik vinogradov v kneževini.

 

V dolinah ali v zračnih višavah, vse do 2.600 m nad morsko višino, po 400 km dolgih in dobro vzdrževanih pešpoti bo vsak popotnik lahko pogasil željo po odkrivanju. Flora je na primer s svojimi 1600 rastlinskimi vrstami na tako majhnem prostoru kot je Liechtenstein zelo pestra.









 

 

 
 

 

 
 

 

 
 

 

 
 

KONGREGACIJA SVETEGA JURIJA | Slovensko rojalistično in kulturno prosvetno društvo
Trg francoske revolucije 4 | 1000 Ljubljana | Slovenija | Tel.: +386 40 23 36 32 | E-naslov: sveti.jurij13@gmail.com

 

[Zapri]