 |
IN MEMORIAM TOŠE PROESKI (25. januar 1981 - 16. oktober 2007)
V oktobru 2007 smo se poslovili od Tošeta Proeskega, ki nas je nepričakovanu za vedno zapustil. A ne povsem, saj verujemo, da se bomo neko? z njim še sre?ali, sedaj pa bomo z njim toliko bolj povezani v pesmih, spominih in molitvah. “Toše v miru sanjaj in vrzi na nas svoje angelsko oko.”
V silovitem trčenju na avtocesti Zagreb-Lipovac, v bližini Nove Gradiške, je v torek 16. oktobra 2007 okoli pol sedmih zjutraj umrl priljubljeni 26-letni makedonski pevec Todor Toše Proeski, ena izmed največjih zvezd na prostoru nekdanje Jugoslavije. Priljubljen je bil tudi pri nas v Sloveniji, njegovi albumi so bili med najbolj prodajanimi, v duetu je zapel tudi z našo Anjo Rupel. V soboto pa bi moral nastopiti v Ljubljani.
Na pobudo naših mlajših članic v Kongregaciji Svetega Jurija, ljubiteljev glasbe, študentov in študentk smo se v sredo 17. oktobra 2007, ko je bil tudi njegov pogreb, udeležili študentske sv. maše na Tromostovju pri frančiškanih ob 19.00 uri, njemu v spomin in slovo. “Verjamemo, da si imel na tem svetu posebno poslanstvo in si ga v polnosti že uresničil. To kar si začel s svojimi dobrimi deli na zemlji, nam boš še toliko lažje izprosil kot priprošnjik pri Vsemogočnemu. Ostani to kar si bil že na zemlji, angel med angeli… In še naprej prepevaj z njimi. Veš, da bomo vedno ostali zvesti tvojim besedam, ki si jih rad izrekel pred vsakim svojim nastopom: “So Gospod napred ke bidet dobro!” Toše počivaj v miru. NE BOMO TE POZABILI - R.I.P.”
V Makedoniji so z državniškimi častmi pokopali pop pevca Tošeja Proeskega. Od njega se je poslovila ogromna množica ljudi.
Toše Proeski, makedonski pop pevec, glasbenik in humanist, je danes v Kruševu, okoli 170 kilometrov jugozahodno od Skopja, nedaleč svojega doma, z državniškimi častmi legel k večnemu počitku. Od njega se je ob njegovih najbližjih še zadnjič poslovila množica znancev, prijateljev in oboževalcev.
Makedonija je tako zavita v žalost zaradi smrti popularnega pevca. Tamkajšnja vlada je današnji dan že včeraj razglasila ža dan žalovanja. V pevčevem rodnem mestu pa so razglasili tridnevno žalovanje.
Komaj 26-letni pevec z “angelskim glasom” je umrl v torek ob zori v avtomobilski nesreči na Hrvaškem, od koder so ga še isti večer z vojaškim helikopterjem prepeljali v domovino.
Komemoracija je potekala ob spomeniku Makedonium, nato pa se je množica ljudi odpravila na pokopališče, kjer so Tošeja položili k večnemu počitku. Častna straža je nosila krsto, ki je bila prekrita z makedonsko zastavo. Odjeknili so tudi streli iz pušk vojske Republike Makedonije.
V Kruševem, v cerkvi Presvete Bogorodice, ki se nahaja v bližini Tošejeve rojstne hiše, je dopoldan potekala maša zadušnica, ki jo je vodil metropolit Petar. “Toše si je zaslužil večni spomenik v srcih prebivalcev Kruševa, Makedonije in celega sveta,“ je dejal metropolit.
Urednik makedonske televizije A1 Safet Biševac je za 24ur.com pojasnil, zakaj Makedonija žaluje za Tošejem enako kot je za tragično preminulem predsednikom Trajkovskim. “On ni bil le veliki glasbenik, bil je tudi humanist, ambasador dobre volje pri UNICEF-u in zelo oboževan človek v Makedoniji. Tudi mene je presenetil odziv javnosti.”
Komemoracija je potekala ob spomeniku Makedonium v Kruševem, na kateri so sodelovali tudi vojaki Republike Makedonije. Arhiepiskop ohridsko makedonski gospod Stefan je nagovoril zbrano množico.
Na komemoraciji so bili prisotni številni ministri Republike Makedonije na čelu s premierjem Nikolo Gruevskim. Prisoten je bil tudi makedonski predsednik Branko Crvenkovski ter predsednik Sobranja Ljubiša Georgievski.
“Makedonija je v solzah. Ogromno je izgubila. Toše je bil tisti, ki se je vedno trudil, da bi predstavil Makedonijo celemu svetu v najboljši luči,” je dejal premier Gruevski in dodal: “Toše, ti si naš angel.”
Od Tošeja so se prišli posloviti tudi številni makedonski in tuji estradniki. Med njimi je tudi srbska pevka Svetlana Ražnjatović Ceca, Aki Rakimovski, Toni Cetinski, Vlado Georgijev in drugi.
Tragična nesreča. Pevec, priljubljen tudi prek meja rodne Makedonije, je v torek umrl v avtomobilski nesreči v Slavoniji, sredi poti na snemanje v Zagreb. Njegove posmrtne ostanke so zvečer že prepeljali v domovino. Mladi šolani tenorist je bil znan tudi kot dobrodelnež, nastopil je na mnogih dobrodelnih koncertih in bil najmlajši ambasador dobre volje pri UNICEF-u. In ravno od tu izvira poznanstvo med Tošejem in komturjem naše kongregacije. Toše, ki je malo pred tem diplomiral na glasbeni akademiji in naš univ. teolog sta zelo hitro vzpostavila zaupen odnos in prijateljstvo. Zato izražamo sočutje in sožalje tudi našemu duhovnemu vodji, ki ga je ta nenadna izguba močno prizadela. Znano je, da je bil pokojni Toše globoko veren človek in duhovnost mu je bila moč in vodilo pri vseh aktivnostih v življenju, uspehih in preizkušnjah. Njegovo srce je bilo dovolj veliko ne le za celoten makedonski narod, ampak je bil ambasador miru in ljubezni kjer koli se je pojavil. Bil je Evropejec v polnosti besede in oseba, ki je bil angel že na zemlji. Samo droben vpogled v srce njegovih dobrih del (tako je denimo z rakom bolnemu 15.letnemu fantu v tujini plačal vse stroške operacije, v domačem kraju je tudi daroval izdatna sredstva za obnovo domače cerkve…, da o vrsti karitativnih koncertih niti ne govorimo), nas prepriča da so upravičene zahteve makedonskega ljudstva, da bo čim prej v lokalni cerkvi razglašen za svetnika.
Redko katera osebnost iz sveta zabave je bila tako priljubljena kot Proeski. Radijske in televizijske postaje v Makedoniji so v torek prekinile oddaje, ko je prišla tragična novica. Program so nato posvetili le Tošeju, njegovim dosežkom in odzivom na tragično novico. Na glavnem trgu v prestolnici Skopje je množica v spomin na pevca cel dan prižigala sveče pred njegovimi fotografijami. Med mladino in tudi starejšimi je zavladala kolektivna žalost. Podobno je bilo po drugih mestih Makedonije.
Komtur nam je zaupal, “da je bilo moč razbrati v nekaterih pomenkih z njim, hudomušno ost in vdanost v usodo, a vseeno veliko, celo preveliko zaupanje v dobroto vseh, ki so ga obdajali, a povsem očitno je, da se je ta veliki makedonski pevec veliko bolje počutil med hrvaškimi kolegi, kot pa med slovenskimi in njihovo glasbeno industrijo: “Kad bi mogli prodali bi Boga”, je večkrat rad rekel Toše, in celo v znani pesmi to omenil… Neizmerno pa je ljubil svojo publiko, saj je zaradi nje bilo vse to vredno. Pokazal je veliko sočutje in razumevanje za vsečloveške preizkušnje in stiske, ki nam jih življenje pripravi na poti, tudi moje, za kar mu bom vedno hvlaležen… V trenutkih razpoloženja je Toše prijateljem rad pokazal kakšno svojo borilno figuro, saj je že kot najstnik treniral kik-box. Sam sem bil namreč nekoč pripadnik zadnje generacije slovenske specialne brigade MORIS, zato sem mu v smehu dejal, da se mi zdi vse prenežna duša za kakšnega hujšega vojaka. Na koncu smo se zedinili, da itak vsi najboljši, slej kot prej, pristanemo v Gospodovem vinogradu. No, končali smo v smehu …”
“Človek kar ne more pozabiti njegovega iskrenega nasmeha, vedno med ljudmi in za ljudi. Včasih pa se je rad umaknil v premišljevanje in molitev. Videl sem v njem veliko hrepenenje majhnega otroka. Velika želja se mu ni uresničila, da bi videl dokončanje manastira Sveto preobražanje Hristovo, ki ga je Toše lastoročno, ob pomoči prijateljev in očeta Nikola gradil že polnih 13 let. To verski objekt se nahaja 7 kilometrov od Kruševa in je tik pred koncem izgradnje. Tošetu, ki je bil velik pravoslavec, ni bilo dano, da bi dočakal otvoritev ’svojega’ samostana pri katerem ‘čak sam i sam radio neke fizičke poslove prilikom izgradnje.’ Je rad poudaril: ‘Verujem u Boga. Nema nikakvog stida kada je reč o ljubavi u ono u šta verujemo.’ Čudim pa se kako je zmogel vse te svoje velike in plemenite aktivnosti? Res to je možno le z božjo pomočjo, ali pa je podzavestno slutil, da mora pohiteti? Ravno tako ni preveč maral velikih urbanih mest, nekako tako kot avijonov, saj je raje potoval z avtomobilom. Tudi na usodni dan se je raje odločil za dolgotrajno vožnjo z avtom - “Idem gore” proti Zagrebu, naj bi v zadnji besedi povedal svojim domačim, a se je žal prebudil “gori” v nebesih. Zgrozim se, ko mislim, da vem, kateri film si je dremajoč gledal v svojem leptopu, v trenutku pred tragično nesrečo na avtocesti. V velikih pričakovanjih, a tudi v skrbeh je bil za svoj skorajšnji “zmagoviti pohod na Zahod”. Pri tem me je tako zelo spominjal na Aleksandra Velikega, mojega velikega vzornika (mogoče me je zato tako navduševal s svojo osebnostjo), kar se mi danes zdi zelo pomenljivo. Nobeden od njiju ni dočakal starosti, a umrla sta na vrhuncu slave, mlada in lepa. Spraševal se je, če je sploh dovolj dober, močan in sposoben? Toni Cetinski naj bi mu bil v veliko oporo in ga je velikokrat opogumljal, naj vstraja. Usoda pa mu je prekinila načrte. Strašno. Le kako je to možno? - DEUS NOVIT. - Toše mi bo ostal v spominu in pri srcu tak kot je še tudi danes - angel. Žal mi je, da nam ni bilo dano več časa prijateljevati.”
O smrti mladega pevca, ki je omahnil sredi velikih načrtov in rastoče mednarodne kariere, so poročale največje tiskovne agencije in ga označile za enega največjih zvezdnikov tega območja. Z minuto molka so se mu poklonili poslanci sobranja, makedonskega parlamenta in tudi vlade. Množice izražajo sožalje njegovi družini. Sožalje ji je odšel izrazit v Kruševo tudi zunanji minister Antonio Milošoski. Mnogi so ga občutili kot največjega ambasadorja Makedonije v svetu.
V Kongregaciji Sv. Jurija smo z sočutjem in bolečino prižgali svečko v spomin na njegovo življenje in delo. Vsem njegovim domačim, prijateljem in tistim, ki so ga imeli radi, izražamo globoko sočutje in zagotavljamo povezanost v molitvi.
Toni Cetinski, Za Tošu Proeskog:
Ostavi svjetlo na putu kojim želiš poći,
pomozi mi kad snivam, sretan i nasmijan da mogu ti doći
Podigni ruke, u bijeli hram uspravno kreni
i reci tiho svima da ostat ćeš dijete među anđelima.
A ja?
Neka mi Bog otvori oči,
neka mi nebo pojača sluh
da čujem te i vidim
u svakom snu
A ti?
Neka ti Bog podari krila
neka ti nebo podari spas
da pjevaš, pjevaš svima
da zauvijek čuju tvoj glas
Ova te zemlja voli i čuva uspomene na dane kad si bio tu,
a dragi ljudi nose te ko vječnu ranu.
A ona?
Na jastuku leži. U nebo gleda,
sklapa ruke i suze skriva što nisi s njom dok letiš s anđelimaa |
 |
