DOBRODELNOST

V kakšnem svetu živimo?

Danes se Slovenija in njeni državljani soočajo z velikimi razlikami v porazdelitvi premoženja, ki ga nekdo uživa. Ni treba gledati v oddaljeni svet, kjer pol človeštva živi pod mejo, ki ji pravimo minimalno zadostna za preživetje. Medtem, ko si na drugi strani kopičijo velika bogastva v rokah majhnega števila ljudi. Na eni strani je trpljenje, umiranje, na drugi strani brezvestno kopičenje. Ne zatiskajmo si oči! Tudi to je slika Slovenije.

Slovenci smo v letu 1991 slednjič prišli do svoje države, a z ne malo napori in žrtvami. Ob tem s se je naša družba zavezala tudi k popravi krivic. Povojna komunistična oblast je silovito posegla v tradicionalno družbeno ureditev, z državnim terorjem je odstranila dotedanjo družbeno hierarhijo in premoženje prerazporedila. Lep primer takratne prakse je usoda Ljubljanskih Križank, ki je iz osrednjega samostana slovenskih križnikov postala oskrunjena, izropana in zapuščena sramota v osrčju Ljubljane. Na nekdanji kulturno umetniški biser in center izbrane viteške kulture, duhovnega in umetniškega dogajanja takratne Ljubljane, je ostal le spomin. Križniški red se na Slovenskem vse do danes še ni povsem postavil na noge od zaušnice, ki mu jo je pripeljala „horda boljševističnih oblastnikov": velika večina križniških duhovnikov in bratov je tragično končala pod njihovim mečem, veliko je med njimi celo izpričanih mučencev (npr. p. Norbert in p. Salmič) in celo predstojnik reda, prior p. Učak je moral dati svoje življenje, da so si novi socialistični oblastniki lahko prigrabili konvent Križanke. Križnikom je ostalo zgolj nekaj župnijskih redovnih postojank po Sloveniji (V Beli krajini in na Štajerskem). Vse do danes Križanke še niso vrnjene svojim zakonitim lastnikom, in Slovenija, kot pravna država, še ni popravila storjene krivice, iz časov nekdanje skupne države.

Tudi evropskemu redu benediktincev se je po 2. svetovni vojni na Slovenskem dogodila podobna krivica. Slovenska pravica je še vedno slepa za vrnitev obalne posesti nekdanjega benediktinskega samostana pri Sečovljah. Upamo, na pravičnost, ki bi slednjič lahko prišla iz Evrope.

Ideja o ustanovitvi in vnovični obuditvi naše Kongregacije in Viteškega Reda sv. Jurija je nastala ravno na praznik Svetega Jurija v letu 2003. Že takoj se je Kongregacija vključila v prizadevanja za popravo krivic, ki so bile storjene vernemu in ponosnemu slovenskemu človeku. Le z angažiranim javnim delom javnim lahko pridemo do cilja, ki je Tako nam je v izvrševanju svojega poslanstva, kot je karitativno, vzgojno in izobraževalno ter socialno in kulturno delo.

Danes lahko računamo predvsem na svoje lastno delo in zveste prijatelje. Izhajamo iz začetka, kljub temu, da se nam zdi, da smo ogoljufani za pravično dediščino, verjamemo, da nam bo uspelo S SKUPNIMI MOČMI, toliko bolj - kolikor več vas bo v naših vrstah. Ravno zato, toliko bolj računamo na naše prijatelje in člane, ki jim ni vseeno za slovensko kulturno in duhovno izročilo, ter da nas v našem poslanstvu podpirajo. Vabimo vas, da se pridružite družini naših prijateljev in podpornikov ter prispevate v naš skupni Sklad dobrodelnosti cesarja Karla. Blaženi cesar Karel I., zadnji vladar Podonavske monarhije, katere del je bila tudi naša domovina Slovenije, je tista osebnost, ki je na svojo koži izkusil vso veličino in tragiko človeka, a je vse prenašal in sprejemal vdano v Božji volji.

Sklad dobrodelnosti cesarja Karla

Člani Kongregacije Svetega Jurija in vse interesne skupine in sekcije kongregacije so v januarju 2009 sprejeli odločitev, da pristopijo k oblikovanju posebnega Sklada dobrodelnosti cesarja Karla v katerem bomo zbirali namenska sredstva za izpeljavo osrednjega cilja, ki ga ima organizacija, da si v lokalni skupnosti pridobimo ustrezne prostore, kjer bomo lahko izvrševali svojo karitativno in klubsko dejavnost. Vse ljudi dobre volje v domovini in tujini želimo k temu našemu plemenitemu projektu povabiti. To dejavnost zbiranja sredstev in njegovo programsko izvrševanje, želimo nadgraditi tudi z aktivnim karitasom, dajanju dobrote, ne le svojim članom, pač pa vsem pomoči potrebnim.

 Zato vsi člani in simpatizerji po svojih močeh solidarno prispevamo v skupen Sklad dobrodelnosti cesarja Karla, preko katerega bomo prišli do skupnih klubskih in kulturnih prostorov ter lažje v polnosti izvrševali svojo karitativno poslanstvo, ki ga ima Kongregacija Svetega Jurija, da pomaga bližnjemu v stiski.

Vsi člani in somišljeniki Kongregacije Svetega Jurija sodelujemo pri uresničevanju našega plemenitega cilja, ki je v obnoviti viteštva na Slovenskem. Utrjujemo kongregacijsko in viteško zavest, ki jo utemeljujemo na domoljubni narodovi tradiciji in izročilu. Božje kraljestvo se danes osvaja z vero in usmiljenjem. Vse viške dohodkov zbiramo torej v posebnem dobrodelnem skladu: tudi vaš nakup, volilo, prostovoljni prispevek ali višek članarin v Kongregaciji Svetega Jurija namensko zbiramo v Skladu dobrodelnosti. Vse ljudi dobre volje, posameznike, obrtnike in podjetja; občine in državo - vsakega posebej in vse skupaj - vabimo, da se širokosrčno odzovemo in prispevamo po svojih močeh - kot člani, simpatizerji ali podporniki naše Kongregacije - in tako po svojih močeh blažimo stisko ljudi v naši deželi, ki so pomoči iskreno potrebni. Sklad dobrodelnosti cesarja Karla je narejen za odpravo povojnih krivic, vnovični oživitvi viteštva, obnovo domoljubnega gibanja, enakopravno možnost vsem, zlasti mladim ter lajšanje stisk in bolečin, ki jih prinaša današnji čas.

Nekaj dejstev osebnosti po kateri smo poimenovali Sklad dobrodelnosti Kongregacije:

AVSTRIJSKI CESAR KAREL (1887-1922)

Avstrijski cesar Karel I. se je rodil 17. avgusta 1887 na gradu Persenbeug v Spodnji Avstriji. Njegova starša sta bila nadvojvoda Otto in kneginja Marija Jožica iz Saške, hčerka zadnjega saškega kralja. Cesar Franc Jožef I. je bil Karlov prastric.

Cesar Karel je bil vzgojen v pristnem katoliškem duhu. Od otroštva je skupina ljudi zanj goreče molila, ker je neka redovnica, ki je imela stigmate, o njem prerokovala, da bo veliko trpel in ga bodo v življenju zelo napadali. Iz te prerokbe tudi izvira po njegovi smrti nastala »Molitvena zveza cesarja Karla za mir med narodi«, ki je leta 1963 postala cerkveno priznana molitvena skupina.

V Karlu se je zgodaj prebudila velika ljubezen do Sv. Evharistije in do Jezusovega Srca. Vse pomembne odločitve je sprejemal v molitvi.

21. oktobra 1911. leta se je poročil s kneginjo Zito iz družine Borbonov v Parmi. V desetih letih srečnega in vzornega zakonskega življenja sta zakonca prejela v dar osem otrok. Še na smrtni postelji je Karel govoril Ziti: »Neskončno te imam rad!«

Po umoru prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda, v atentatu, 28. junija 1914, je Karel postal naslednik na prestolu Avstro- Ogrskega imperija.

Sredi prve svetovne vojne vihre je po smrti cesarja Franca Jožefa I., 21. novembra 1916. leta, postal avstrijski cesar. 30. decembra istega leta je bil kronan kot apostolski ogrski kralj. Tudi to poslanstvo je Karel sprejel kot pot, po kateri hodi za Kristusom v ljubezni do narodov, ki so mu bili zaupani, v skrbi za njihovo dobro in v darovanju svojega življenja za njih. Karel si je sredi strahovitega vojnega meteža postavil kot najbolj sveto kraljevsko dolžnost prizadevanje za mir. Bil je edini med odgovornimi za politiko, ki je podprl mirovna prizadevanja papeža Benedikta XV.

Na notranje politični ravni je sredi izjemno težkih časov uvedel obširno in vzorno socialno zakonodajo v duhu krščanskega družbenega nauka.

Njegovo ravnanje je po strašni vojni omogočilo prehod v nov red brez državljanske vojne. Kljub temu je bil izgnan iz domovine.

Na željo Papeža Benedikta XV., ki se je bal, da bi v Srednji Evropi prišli na oblast komunisti, je Karel skušal uveljaviti svojo oblast na Madžarskem. Toda dva poskusa sta spodletela, ker je Karel hotel na vsak način preprečiti izbruh državljanske vojne.

Karla so nato poslali v izgnanstvo na otok Madeira. Ker pa je svojo kraljevsko dolžnost razumel kot od Boga dano poslanstvo, se ni mogel odpovedati svoji kraljevski službi. Hitro je obubožal in živel s svojo družino v zelo vlažni hiši. Zato je zbolel na smrt in je sprejel bolezen kot žrtev za mir in edinost med narodi.

Cesar Karel je prenašal svoje trpljenje brez tarnanja, odpustil je vsem, ki so ga kakorkoli prizadela, in umrl 1. aprila 1922, s pogledom na Najsvetejše. Na smrtni postelji se je spomnil svojega življenjskega gesla: »Vse moje prizadevanje je vedno, v vseh stvareh, na najbolj jasen možen način spoznati in slediti Božji volji na najbolj možen popoln način.«

Za kakšen cilj zbiramo namenska sredstva v Skladu dobrodelnosti?

• Kulturno - izobraževalni in prireditveni prostori Kongregacije Svetega Jurija;
• Izpeljava vzgojno - izobraževalnih ciljev, ki jih ima Kongregacija Svetega Jurija;
• Izpeljava kulturno - umetniških ciljev, kjer člani Kongregacije Svetega Jurija lahko izvršujejo svoje delo;

Naši člani in podporniki prispevajo sredstva, po svojih močeh, kot dejanje dobrote, kar nam bo omogočilo izpeljavo cilja, da imamo na enem mestu zagotovljen mladinski klub, ki bo učinkovit mladinski center, konvikt s celovito oskrbo mladih, ki naj črpa iz narodove tradicije in njegove svete dediščine. Ta projekt je zasnovan po programu POLI-ART, ki kot akademija poslanstva mladim uresničuje obštudijske in kulturno umetniške vsebine. Na enem mestu bomo utemeljili prodajno - razstavno galerijo, klubski program ter lastno domoljubno ter evropsko zasnovano akademijo, ki je dobra priprava za vzgojno in izobraževalno mladinsko skupnost Kongregacije Svetega Jurija in rojalistično domovinski center;

• Viteška akademija: rojalistično domovinski center, inštitut familiarjev (viteško podporna služba Križniškemu redu) in izobraževalen center Viteškega Reda sv. Jurija ter domovinski in venetološki inštitut.
• Izpeljava karitativnih ciljev, ki jih ima Kongregacija Svetega Jurija;

V prvi vrsti želimo nuditi podporo nadarjenim mladim iz področja športa, kulture in umetnosti. Želimo, da je izobraževanje in vzgoja zagotovljena nadarjenim, a socialno šibkejšim mladim. Seveda računamo na bo naš Sklad dobrodelnosti mladim v pomoč pri pokrivanju stroškov vzgoje in izobraževanja. Z veseljem bomo torej podpirali nadarjene mlade, ki izkazujejo talent na določenem športnem ali kulturno - umetniškem področju. Na drugi stopnji pa želimo pomagati vsem mladim, družinam in starejšim, ki so se znašli v socialni stiski, predvsem družinam z več otroki. Ne pozabimo: „Pomoč bližnjega je tista ljubezen, ki razveseljuje ranjena srca".

Spoštovani, z veseljem in čutom za bližnjega prispevajmo v Sklad dobrodelnosti cesarja Karla:

~ Želim prispevati v Sklad dobrodelnosti ~